Enajsta akademija - Delovalna zasnova

ENAJSTA AKADEMIJA • ACADEMIA STUDIORUM UNDECIMA • THE ELEVENTH ACADEMY

English

Zavod za izobraževanje, svetovanje in raziskovanje na področju športa, znanosti in umetnosti

·» Predstavitev

      · Povzetek
      · Strokovni odbor
      · Vodstvo
      · Delovalna zasnova

·» Dogodki

      · Realizirano
      · Šola DOG
      · Novo

·» Povezave

·» Kontakti

Delovalna zasnova

Enajsta akademija (v nadaljevanju EA) je neprofitna organizacija, ki bo kot zasebni zavod delovala v sferi civilne družbe.

Glavne dejavnosti EA so tiste dejavnosti, ki so za tovrstne organizacije najbolj značilne. Glavne naloge pa so spodbujevalno in povezovalno delovanje na izbranih podrocjih.

Ime EA je kot parafraza povzeto po Cankarjevi enajsti šoli. Če je enajsta šola pod mostom, lahko rečemo, da je EA na mostu; da so dejavnosti EA namenjene povezovanju različnih nazorskih obrežij in da gre za poudarjanje samodejnosti, spontanosti, samorastništva in zdravega zadržka do pretirane institucionalizacije.

Znak oz. logotip EA je stiliziran polž kot znamenje umirjenosti, premisleka in distance do v neznano drvečega razvoja in napredka. EA nima nobenega drugega namena, kot odpirati in poudarjati nekatere dileme sodobnega sveta znotraj civilno-družbene sfere. Komunikacijska podoba EA je zamišljena skozi odmerjeno prisotnost v javnem življenju in medijih, ki bo predvsem dejavnostni odmev in ne nekakšna samopromocija. Glavne oblike delovanja bodo srečanja, posveti, konference, seminarji, šole, delavnice, publikacije in vse drugo, kar sodi k tovrstni dejavnosti.

Strokovni odbor

Strokovni odbor EA sestavljajo eminentni strokovnjaki kot državljani in ne kot predstavniki inštitucij v katerih delajo. Temeljno povezovalno geslo članov strokovnega odbora je: enotnost nazorov - razlicnost navad. Člani strokovnega odbora so si enotni edino glede načina delovanja in nazorske usmeritve EA, medtem ko se vsak dogodek znotraj delovanja EA vsakič posebej pretehta in vsak clan posebej odloča ali bo in v kakšni obliki tudi izvajalsko sodeloval pri tem dogodku.
Sicer pa izvedba programskih postavk EA sloni na, za vsako aktualno področje posebej izbranih strokovnjakih, pri čemer člani strokovnega odbora EA sodelujejo, če to želijo, ali pa predlagajo druge, bolj primerne strokovnjake, glede na vsakokratno tematsko področje. Strokovni odbor odmerja in podpira predvsem to, da se določene civilno-družbene teme odpirajo in svojemu pomenu dovolj pozorno preučujejo z različnih zornih kotov.

Interesna področja

Glede na to, da je kultura v ožjem pomenu interesno področje čisto vseh državljanov, je treba poudariti, da je temeljno interesno področje EA kultura v širšem pomenu, torej vse razen politične oblasti in gospodarstva. Kultura kot družbena inteligenca, kot tisti družbeni segment, ki bi moral voditi, usmerjati in nadzirati razvoj politične oblasti in gospodarstva. Ravno kultura oz. družbena inteligenca pa je polje delovanja civilne družbe. Športni duh kot geslo primerljivosti, znanstvena natančnost kot geslo preverljivosti in umetniška metodologija kot geslo podajanja vtisov in vizij.

Družbene okoliščine v katerih se sodobna civilna družba rekonstituira

Demokracija kot enoten družbeni red zahodne civilizacije, za katerega je značilna poudarjena dinamika medrazmerij, je dejansko že globalizirana. Ta dinamika omogoča, da je vsega, zlasti informacij, preveč. V tem smislu je zadovoljiva selekcija možna samo še s pomočjo nazorskih meril, nazorska trdnost pa je odvisna izključno od trdnosti temeljnih (primarnih, naravnih) družbenih postulatov.
Relativna (taka kot je v demokratični družbi sploh možna) politična stabilnost je že dosežena, kar pomeni, da je nastopil ugoden trenutek za rekonstitucijo sodobne civilne družbe.
Civilna družba je po svojem bistvu izvirna (spontana, samodejna, generativna, temeljna) družba. Civilna družba je torej temelj civilizacije, ki prav po njej nosi ime. Nekoč je nasprotje civilne družbe bila vojaška družba, danes je to politična družba. Pravna država je možna šele po zagotovitvi stalnega delovanja civilne družbe, kot posledica tega delovanja. Glavna naloga civilne družbe oz. civilne sfere je, da politično sfero nenehno opozarja, da se drži svojih lastnih norm in pravil. Vendar dandanes to več ne zadošča; danes mora civilna sfera nadzirati ravno tako gospodarsko sfero in tudi od te terjati, da se drži svojih lastnih pravil. Šele učinek delovanja civilne sfere na politično in gospodarsko sfero določa raven pravne države.
Civilna družba ne more in ne sme biti zadeva nekega entuziazma, ezoterike ali alternative in podobno (zgolj takrat, ko družba zaide na stranpot), temveč sestavni del družbenega reda (oz. sistema delitve statusnih vlog), ki je hrbtenica družbenega sistema, medtem ko so dejavnosti civilne družbe amortizerji reda (kolesja sistema). Civilna družba je obenem tudi vitalna kapaciteta družbenega reda.
Civilna družba ne sme biti gosenica, ki se kasneje prelevi v metulja politične družbe, temveč kot stalnica, ki jo - bolj kot ljudstvo potrebuje ravno politična sfera (kot selekcijski in korekcijski mehanizem za ravnotežno delitev oblastnih nalog).
Civilna družba se mora uveljavljati na dveh ravneh. Na ravni svoje lastne eksistence (na vsakdanježivljenjski ravni) in na ravni svoje lastne aplikacije (raven nasprotovanja vsakokratni politicni prevladi), če pa je družba v političnem ravnovesju, civilna družba le-to varuje in nadzira.
Civilna družba kot angažirana protipolitika (boj za uveljavitev nasprotne politične opcije, v katero se potem še sama vključi) je v resnici kvazi civilna družba. Prava civilna družba je stalna civilna družba (tudi, če je v sili angažirana, takoj, ko doseže vsakokratni storilnostni namen, ta namen spremeni, sama pa ostane nespremenjena). Temeljna funkcija civilne družbe ni, da se bori proti enemu sistemu za drugega, temveč v tem, da je vedno proti vsakemu sistemu in da na ta način vpliva na državo, da je le-ta pravna (da spoštuje svoje lastne zakone, kar je bistvo pravne države).
Ne politika, ne gospodarstvo po svoji naravi in družbeni vlogi ne moreta zagotavljati ravnotežnega in postopnega (adaptibilnega) razvoja, niti družbenega odnosa do naravnega življenjskega okolja, niti polnodoživljajskih medčloveških odnosov. To lahko zagotavlja samo civilna družba z orodji kulture; zgolj lahko, ne pa tudi zagotovo. To je odvisno od ravni in učinkovitosti delovanja civilne družbe.
Beseda šport je geslo, ki predstavlja pomemben in zapleten družbeni pojav. Znanost je nosilka in spremljevalka razvoja in napredka. Umetnost pa je zadnje pribežališce v norme najmanj trdno vklenjenih vizij in vtisov.
Dandanes je treba promovirati ne le politične programe in blagovne znamke, temveč tudi doživljajsko pristnost, naravo, premislek, samoobvladovanje, primarne potrebe, družino in vse druge elementrane sestavine življenja, ki so v sled pretiranega razvoja in napredka povsem odrinjene v obsežno območje samoumevnosti in nevarno zapostavljene.